Vedno se zgodi, da v nedeljo ne letim in poiščem možnost obiska maše v mestu kjer sem. Velikokrat se je že zgodilo, da je bil to Birmingham, po domače; v Angliji. Poiščem tisto cerkev, ki mi je najbližja in tako sem jo tudi danes. Šel sem v farno cerkev Sv.Mihaela v središču mesta. Cerkev je večje poslopje brez zvonika. Župnik je Poljak in skrbi tudi za poljske izseljence tu.

Pred začetkom maše (ob 13h) je prišel na ambon in povedal: “danes je poseben dan, mašo bo vodil naš škof, maša bo deloma v poljskem in deloma v angleškem jeziku. Po maši bo procesija od tu do katedrale, ki jo bo prav tako vodil škof.”
Dobro sem si mislil, katedrala ne more biti daleč, saj za kaj več je preveč prometa in različnih ljudi na ulicah Birmingham-a. Po končani maši smo se zbrali v dolgi koloni pred cerkvijo. V procesiji sem videl otroke v poljskih narodnih nošah, tam so bili otroci s košaricami, ki so počasi spuščali liste cvetja celo pot procesije. In procesija se je začela s prvo postajo, kjer smo vsi pokleknili na ulici in potem še na treh postajah (še nikoli nisem klečal na ulici). Ves čas je potekalo petje v poljskem jeziku.
Ko smo prečkali cesto je promet zastal z ugasnjenimi motorji, ne da bi kdorkoli to urejal. Niti enkrat nisem slišal živčnega trobljenja, videl sem le začudene obraze tistih, ki niso iz naše družine. Procesija je trajala skoraj dve uri po ulicah mesta, predvidevam, da smo prehodili dva kilometra. Niti na misel mi ne pride kako bi to izgledalo na tak način v Ljubljani !
V prilogi je nekaj fotografij.
Lepo pozdravljena iz Birminghama.
Janez Bozovičar