Večkrat naletimo na različna vprašanja glede botrske službe. Najprej je potrebno poudariti, da je to posebna služba v Cerkvi. Navadno se stvari zamenjujejo s pričami pri cerkveni poroki. Priča je lahko vsaka opravilno sposobna polnoletna oseba, ne glede na spol, službo, vero.
Glede botrske službe pa obstajajo pogoji, ki jih postavlja Zakonik cerkvenega prava*. To ni stvar lastne presoje in razlage ali bolj ali manj prijaznega župnika, ampak velja za vso Cerkev in smo ga dolžni spoštovati in izpolnjevati vsi verniki. Razumljivo je, da mora po tem zakoniku ravnati tudi župnik, ki zgolj izda potrdilo za botrsko službo. če je problem, potem je ta največkrat v stanju človeka, ki prosi za službo. To stanje največkrat ni v skladu s pogoji za opravljanje botrske službe. Pogoji za vse botre (krst in birma) so sledeči:

• Can.: 872 če je le mogoče, naj ima krščenec botra; pri krstu odraslega je naloga botra, da sodeluje pri uvajanju v krščanstvo, pri krstu otroka pa, da ga skupaj s starši pri krstu predstavi in da si prizadeva, da bo krščenec po krstu živel, kakor je primerno za kristjana, in vesto izpolnjeval dolžnosti, ki iz krsta izhajajo.
• Can. 873 Boter ali botra naj bo samo eden, lahko pa sta eden in ena.
• Can. 874:
  §1. Da je komu dovoljeno sprejeti službo botra, je treba:
  1. da ga izbere krščenec sam ali njegovi starši oziroma namestnik, če pa teh ni, župnk ali krstitelj; biti mora sposoben in voljan opravljati to službo.
  2. da je spolnil šestnajst let, razen če krajevni škof določi drugo starost ali iz upravičenega razloga župnik ali krstitelj sodi, da lahko dovoli izjemo;
  3. da je katoličan, da je bil že pri birmi in pri obhajilu in da živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel;
  4. da mu ni bila nobena cerkvena kazen zakonito naložena ali razglašena;
  5. da ni krščencu oče ali mati.
  § 2. Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta.

• § 2. Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta.

Ravno tako velja za prejem zakramenta sv. birme:

• Can. 893
  § 1. Da kdo lahko opravlja službo botra, mora spolnjevati pogoje, naštete v Can. 874. (glej zgoraj).
  § 2. Primerno je, da je za botra isti, ki je to službo sprejel pri krstu.

Zakonik torej povsem jasno odgovarja na vprašanje, kdo je lahko boter, kakšna mora biti njegova starost, katere zakramente je moral že prejeti, kako naj živi in v kakšni zvezi je lahko s krščencem ali birmancem. Za morebitna dodatna vprašanja lahko pošljete elektronsko pošto na: zupnija.trzin@rkc.si.
Boter mora torej živeti veri, stanu in službi primerno. To pomeni, da je praktični katoličan, da je ali cerkveno poročen ali živi samsko, da se udeležuje življenja Cerkve preko zakramentov in nedeljske sv. maše ter moli.

Vprašanje pa je, kako se naše osebno življenje sklada s temi predpisi. Če župnik ugotovi, da se ne, potem ne more izdati potrdila za botrsko službo. Ne, da ga ne bi želel, ampak ga ne more zaradi stanja človeka, ki se razlikuje od pogojev za botrsko službo.
Vsak, ki spolnjuje pogoje in želi opravljati službo botra se mora oglasiti pri župniku v župniji, kjer živi, ne glede na to, če tam ni prejel vseh zakramentov.

Vsem botrom želimo obilo blagoslova pri njihovi odgovorni službi.

Tudi birmanski botri potrebujejo potrdilo, ki ga, če izpolnjujejo pogoje, prejmejo pri župniku v župniji v kateri bivajo (ne glede na to, kje so obiskovali verouk ali prejemali zakramente). Botri, ki živijo na območju župnije Trzin, se oglasijo osebno v našem župnišču.

*Vsi navedki so vzeti iz: Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, 1983.