Poznamo tri temeljne drže pri bogoslužju:

1. stoja
2. sedenje
3. klečanje

Vsaka izmed njih ima svoj pomen.

Stoja: v vsakdanjem življenju izraža spoštovanje. Ko pride v našo družbo imeniten človek vsi vstanemo. Ob prihodu ali slovesu stojimo. Ko se pozdravljamo, stojimo. Ko kaj povemo, imamo nagovor, ko kaj obljubimo  ali prisežemo na slovesen način, vedno stojimo. To je najstarejša drža pri bogoslužju. Je znamenje spoštovanja in pozornega poslušanja.

Zato pri bogoslužju stojimo na začetku maše vse do »Aleluje«. Pri maši nas duhovnik najprej pozdravi v Kristusovem imenu, nato sledi kesanje, »Gospod, usmili se«, »Slava« in glavna mašna prošnja. Pri kesanjau se trkamo na prsi in se rahlo priklonimo. »Slava« je hvalnica Bogu, v kateri je tudi prošnja za odpuščanje, podobno kot v »Gospod, usmili se«. Nato sledi glavna mašna prošnja. S stojo tako pokažemo prošnjo za odpuščanje grehov in spoštovanje ob molitvi ali petju hvalnice Bogu.

Tudi sedenje je nekaj običajnega v našem življenju. Sedimo običajno pri poslušanju, branju, pri delu z raznimi aparati in pri počitku. Jezus je tudi sede učil, kar pomeni, da je učil kot tisti, ki ima oblast. Tudi sodniki so vedno izrekali sodbe sede, kar kaže na sodno oblast. Tudi pri bogoslužju med berili in psalmom in pridigo sedimo in pozorno poslužamo. Stojimo samo med »Alelujo« in evangelijem, kar je zopet znamenje spoštovanja, saj Gospodova beseda v Svetem pismu zavzema najodličnejše mesto. Obenem je to znamenje, da smo pripravljeni, da evangelij ponesemo v svet s svojim življenjem. Pred evangelijem se pokrižamo na čelu, ustih in prsih. S tem na zunaj pokažemo, da želimo, da evangelij oblikuje naše misli, besede in dejanja.

Po pridigi, če je za izpoved vere in prošnje vernikov zopet vstanemo. Vera je bistvo krščanskega življenja. To kar verujemo, kar je vera Cerkve zato kristjani na glas in ponosno izpovemo. Pri besedah »in se je utelesil« se iz spoštovanja globoko priklonimo.  Prav zato tudi vstanemo. Nato sledijo prošnje za vse potrebe. Tudi med prošnjami stojimo, saj se z njimi obračamo na Boga. Drža nam pomaga k spoštljivim prošnjam.

Ko pripravljamo oltar, prinašamo darove sedimo. Takrat lahko vsak zase razmisli, kaj bo položil na oltar. Morda svojo prošnjo, zahvalo Bogu… Ko nas duhovnik povabi: »Molite, bratje in sestre, da Bog vsemogočni Oče sprejme mojo in vašo daritev.« zopet vstanemo. Stojimo vse do konca mašnega dela »Svet, svet, svet si ti Gospod«.

Za tem spevom se začne glavni, bistveni in najpomembnejši del sv. maše, to je spremenjenje. S poklekom pokažemo ponižnost in čast tistemu pred komer pokleknemo. Nato klečimo vse do molitve »Očenaš«.

Pri molitvi »Očenaš« vstanemo in stojimo vse do obhajila. Spev »Jagnje Božje« je namenjen kesanju. To so trenutki, ko se vsak sam pripravi na prejem Jezusa v svoje srce. Kadar je pozdrav miru, podarimo roko samo sosedu na desni in levi. Takrat ne krožimo po cerkvi, kot je to kje v navadi. Zbranost pred obhajilom je tukaj na prvem mestu. Pomembno je, da takrat srce ne obremenjujejo zamere, greh do bližnih, ki pa nujno niso zraven. To je gesta s katero pokažemo, da res bratom odpuščamo, tudi če jih ni zraven.
K obhajilu prihajamo začenši od spredaj nazaj. Najprej sicer ministranti in pevci (med delavnikom), nato pa vse božje ljudstvo: najprej prva vrsta, nato druga… Vedno pristopamo v dveh kolonah. Nikdar ne hodimo na drugo stran čez vrsto. Vedno se obrnemo navzen, levi levo, desni desno. Tako ne motmo drug drugega in obhajilo najhitreje in tekoče poteka. Lepo je, da se v obhajilni sprevod uvrstijo tudi otroci, ki še niso bili pri prvem obhajilu, da jih blagoslovimo s pokrižanjem na čelu. Če že hodijo, jih naučimo, da prekrižajo roki na prsih in tako pokažejo, da še ne prejemajo obhajila, ampak samo blagoslov. Starši tudi sami doma večkrat pokrižajte otroke na čelu.Po obhajilu se usedemo nazaj v klop, lahko kleče zmolimo zahvalo.

Po obhajilu za mašno prošnjo po obhajilu vstanemo. Če so oznanila, se vsedemo, za blagoslov pa spet vstanemo in stojimo, dokler mašnik ne pride v zakristjio.
Seveda vse to velja za tiste, ki to zmorejo. Kdor zaradi starosti ali bolezni ni sposoben teh drž lahko stoji ali sedi, da se le dobro počuti.