Vabljeni k ogledu obsežne galerije slik 22. romanja trzinskih, mengeških in drugih romarjev na Moličko peč.

Nekateri smo romanje pričeli že precej zgodaj (ob 4h zjutraj štart iz Trzina), saj smo želeli karseda dobro izkoristiti dan in zato priložnost, da se (eni ponovno, drugi prvič) povzpnemo preko Male Ojstrice (2017 m) tudi na Ojstrico (2350 m) še pred sv. mašo. Z lučkami na glavi smo si prve pol ure osvetljevali dobro shojeno in označeno planinsko pot, ki je vodila najprej do koče na Podvežaku, potem pa strmo v breg skozi ruševje in gozdičke, čez prag in med skalovjem. Od daleč smo že urzli Ojstrico, obsijano od prvih jutranjih žarkov, ki so polagoma dosegli pobočja Male Ojstrice in tudi nas; hitro je čelo postalo potno, še toliko bolj, saj smo ravno zagrizli precej navkreber do prvega počitka pri miniaturnem Aljaževem stolpu na Mali Ojstrici. Seveda smo nekoliko stopili s poti, da smo spodaj na pečini uzrli kapelo sv. bratov Cirila in Metoda in zraven staro Kocbekovo kočo, s katere dimnika se je že lepo kadilo, kar je naznanjalo, da je oskrbnik koče , Tone, očitno že pri obedu in verjetno že pričakuje prve planince, da se oglasijo na čaju ali kavi. Kako čudovito je to božje stvarstvo, ko se ozreš krog in krog! Še malo smo posedeli, potem pa zagrizli še bolj v skalo do vrha Ojstrice, kjer smo si privoščili malico s popotne torbe. “Sedaj se moramo pa kar podvizati” je rekel drugi Miha “če želimo priti pravi čas na mašo.” Kakopak, saj to je bil ravno naš primarni namen!

Preostali romarji so se ob 7h zbrali v Trzinu, drugi v Mengšu, in se s svojimi vozili (oz. v vozilih drugih romarjev) odpeljali proti izhodišču, Podvežaku, kjer je bilo jutro že v polnem razmahu, vreme pa naravnost enkratno za planinarjenje. Tudi med njimi je bila prisotna dobra volja vso pot do Moličke. Eni s hitrejšim, drugi z nekoliko počasnejšim korakom – a važno da je bilo varno in da smo vsi dosegli naš cilj na polovici poti, kjer se je ob našem povratku z Ojstrice zbralo že kakih petnajst ali dvajset romarjev, pa tudi drugih obiskovalcev (planincev), ki so si za ta dan izbrali ta del Kamniško-Savinjskih alp.

Pred kapelico smo iz notranjosti prenesli oltar in pripravili vse potrebno za sv. mašo. Po naključju so bili v tistem času poleg kapelice tudi pohodniki iz Jarš pri Domžalah, ki so se ravno dobro okrepčali in se želeli odpraviti naprej proti Ojstrici. “Ali bo maša?” so vprašali, ko smo ven prinesli oltar. “Ob 12h bomo imeli, lahko se pridružite! Lahko kdo od vas prebere berilo?” -“Seveda!” Veseli, da so bili tudi oni del tega, nenazadnje so tudi Jarše v preteklosti sodile pod župnijo Mengeš, tako kot Trzin. Kot vsako leto je namen sv. maše znan – za vse pokojne planince. Pri maši nas je bilo prisotnih okrog 45.

Na koncu je sledilo skupinsko fotografiranje, prejeli pa smo tudi spominske podobice. Sledilo je še druženje pred kočo skupaj s tamkajšnjim oskrbnikom.

Galerija slik: Molička 2024

Foto: Župnija Trzin, MB, MG, Janez Vrhovnik