Vabljeni k branju prispevka Po sledeh kulturnega marksizma (3.del): Forum Sao Paulo. Original prispevek je objavljen na tej povezavi.

Forum Sao Paulo (v nadaljevanju: forum) je bil ustanovljen leta 1990. Ustanovila sta ga nekdanji predsednik Kube, Fidel Castro, in sedanji predsednik Brazilije, Lula da Silva. Tako omenjena kot tisti, ki so se jima pridružili – ti so bili oziroma so večinoma iz vrst nekdanje južnoameriške gverile in narkomafije (kot so to denimo Hugo Chavez, Nicolas Maduro, Nestor Kirchner in drugi) – so forum ustanovili z namenom uveljavljanja marksistične agende na južnoameriški celini. Kot navaja v svoji knjigi Alejandro Peña Esclusa, se člani foruma niso predstavljali kot komunisti, pač pa kot zaščitniki zatiranih množic proti zlu kapitalizma oziroma neoliberalizma. Da bi zakril svojo marksistično usmerjenost, si je forum “nadel” podobo pobudnika novega razrednega boja, zaščitnika najrevnejših in zaščitnika naravnega okolja. To so bili seveda trojanski konji, prek katerih je forum zaslepil množice in jih uporabil za svoje marksistične cilje. Če k navedenemu dodamo še druge značilnosti foruma – širjenje marksističnih laži, ustrahovanje nasprotnikov marksizma, nezakonito trgovanje z mamili, podkupninske posle in druga zavržna dejanja –, je slika o sprevrženem delovanju in ciljih foruma še bolj jasna.

Po dolgih letih delovanja v “zakulisju”, se je forum odločil sodelovati na volitvah v načrtno izbranih južnoameriških državah (v Braziliji, Argentini, Venezueli in v drugih državah) in se dokopati oblasti. Tako v državah, kjer so člani foruma zmagali na volitvah (denimo Hugo Chavez v Venezueli), kot v državah, kjer so na oblasti desne vlade, je značilnost foruma, da podpihuje politično nestabilnost, proteste in vstaje z elementi vandalizma in tudi ščuva prebivalstvo proti desno usmerjenim strankam, češ da so populistične in fašistične. To ne govori le o dvoličnosti foruma, temveč govori tudi o njegovi uporabi dvojnih meril, ko delovanje, ki služi marksističnim ciljem, obravnava kot nujno in kot zavržno, kadar gre za delovanje drugih oziroma nasprotnikov foruma. Ta dvojna merila, ki temeljijo na vodilu, da cilj opravičuje vsa sredstva, pa niso le stalnica foruma, ampak so stalnica marksizma. Gre za skratka za koncept, ki ga pripadniki kulturnega marksizma ne izvajajo le v južnoameriških državah, temveč tudi v drugih državah po svetu. Čeprav gre pri južnoameriškem modelu kulturnega marksizma za drugačno okolje od našega, lahko vidimo določene vzporednice njegovega delovanja tudi v Sloveniji. Prepoznamo jih lahko v obstoju vzporednih oblastnih struktur, v revanšističnem delovanju sedanje oblasti, v delovanju aktivističnih “nevladnih” organizacij in še v marsičem, kar se pri nas dogaja.

Kulturni marksizem in evropske ustanove

Kulturni marksizem oziroma njegova ideologija se vse bolj širi tudi v ustanove Evropske zveze (v nadaljevanju: EZ). Njegov vpliv je seveda najbolj čutiti v evropskem parlamentu in med levo usmerjenimi političnimi strankami, a tudi v Evropski komisiji, ki ciljem kulturnega marksizma naseda, oziroma njegove cilje posredno podpira. To se kaže na različne načine: ne le v obliki spornih odločitev v škodo posameznih držav članic EZ, temveč tudi in predvsem v obliki spodbujanja multikulturnosti, vsiljevanja migrantskih kvot članicam EZ, zagovarjanja splava ter v obliki podpore LGBT zahtevam.

Pomenljivo je tudi “sodelovanje” med Forumom Sao Paolo in evropskimi ustanovami ter evropskimi finančnimi skladi. Denar omenjenega foruma, ki je povečini nezakonito pridobljen, prihaja namreč tudi v Evropo in se z njim marsikaj financira – od različnih ustanov in političnih strank do mnogih nevladnih organizacij in najrazličnejših gibanj. Prejemniki tega denarja za povračilo poskrbijo, da se ideje kulturnega marksizma širijo naprej. Denar pa prihaja tudi iz nasprotne smeri: če na primer v Južni Ameriki nekdo ustanovi nevladno organizacijo, ki se formalno zavzema za odpravo revščine, čistejše okolje ali za kaj drugega, iz Evropske komisije začnejo prihajati milijoni, ki pa se ne porabijo za omenjene namene, ampak za organiziranje protestov proti desnim vladam in za druge podobne namene.

Prepoznavanje grožnje

Ključni besedni zvezi v knjigi Forum Sao Paulo in kulturna vojna sta “prepoznavanje grožnje” ter “ustvarjanje degradirane množice”, to je – tako Alejandro Peña Esclusa – množice brez vrednot ali množice, ki ni sposobna ločiti dobro od slabega. Ko se ustvari takšna množica, se jo lahko prepriča v vse mogoče: od uresničevanja zavajajočih teorij do sprejemanja lažnive ideologije, od zavračanja temeljnih vrednot do sprejemanja absurdnih idej. Če se nekoga lahko prepriča v sprejemanje absurdnih idej, se ga lahko prepriča tudi v nerazumna in nasilna dejanja. Veliko stvari v družbi se torej dogaja tudi zato, ker družba ne prepozna grožnje, ki se skriva za določenim pojavom. Vloga medijev je pri tem prepoznavanju ključna, žal pa v Sloveniji ni veliko medijev, ki bi bili ali so to pripravljeni narediti. Dokaz tega je denimo dejstvo, da osrednji slovenski mediji kulturnega marksizma bodisi ne omenjajo, ali pa ga omenjajo v napačnem kontekstu. Ob dejstvu, da je kulturni marksizem lažniva in sprevržena ideologija, je hkrati tudi resna grožnja demokraciji in vsem ustanovam, ki jo predstavljajo ter v njej delujejo. Tista družba, ki te grožnje ne bo pravočasno prepoznala oziroma se ji postavila po robu “z vrnitvijo kulture zahodnih vrednot”, tvega, da se bo nekega dne zbudila v komunizmu ali totalitarnem režimu, ne da bi vedela, kako je tja prišla.