TRZINSKA CERKEV SV. FLORIJANA
(god 4. veliki traven – maj)

1. O KRAJU
Cerkev sv. Florijana je postavljena v vasi Trzin, ki se pod tem imenom prvič omenja v starih listinah leta 1301. Kraj je bil po vsej verjetnosti obljuden že tudi v rimskih časih, saj je nekje tod mimo peljala pomembna cesta proti severovzhodu. O naseljenosti gre sklepati po izkopaninah ob cesti Ljubljana – Celje, med katerimi je tudi sekira »trzinska skirca«. Zgodovinar Orožen poroča o bojevitih Trzincih, ki so 8. malega srpana 1528 skupno z Mengšani in Goričani (sedaj so to Domžale) pobili en oddelek Turkov. Dne 8. kimovca 1813 pa so Trzinci pri bistriškem mostu pomagali potolči Francoze. V okolici Trzina je deloval tudi najznameniteši in najgrozovitejši rokovnjač Dimež, ki je »nesrečno smrt storil« v opekarni južno od sedanjih Mlak. Bilo pa je med Trzinci še več delavnih rokovnjačev in pretepačev. Do leta 1849 je trzinsko občino upravljal »rihtar« s pomočniki, od tedaj dalje pa občinski odbor z 12. odborniki, katerega je vodil župan z dvema svetovalcema.

2. O CERKVI
Cerkev sv. Florijana je bila postavljena sredi 14. stoletja, v listinah pa jo omenja Valvazor prvič leta 1526 kot podružnico mengeške župnije. Leta 1902 je dobila prvega stalnega duhovnika (duhovinja), a le do leta 1938. Od 1. januarja 1974 dalje pa je samostojna župnija. Vseskozi je v cerkveni okoliš Trzin spadala tudi Depala vas. Prebivalci Depale vasi so v letu 1733 priziradli v cerkvi sv. Florijana levo stransko kapelo v čast sv. Frančišku Ksaveriju. Z železnico in razvojem Domžal, ko je tudi cerkev na Goričici postala domžalska župna cerkev, pa se je Depala vas vključila v domžalsko župnijo.

3. O CERKVI SV. FLORIJANA
14. stoletje
v sredini tega stoletja je bila postavljena gotska cerkvica sv. Florijana. Od te je še nekaj ostankov, najbolj pomemben je kipec sv. Florijana.

leta 1649
po vsej verjetnosti prva baročna prezidava cerkve. Kamen s to letnico je sedaj vzidan v most pred cerkvijo.

leta 1725 – 33
zopet baročna prezidava. Postavljeni so trije novi oltarji: glavni sv. Florijana, levi stranski sv. Urbana in desni stranski sv. Lenarta (vse leta 1725) ter dozidana kapela sv. Frančiška Ksaverija leta 1733.
Prva gotska cerkev je bila obrnjena prav nasprotno od sedanje. Vhod je bil pod zvonikom (tedaj je edina in glavna pot peljala za današnjo cerkvijo – ta pot se še danes uporablja, oltar pa je bil v smeri današnjega vhoda. Z baročnimi prezidavami so vse obrnili za 180 stopinj. Približna podoba tedanje cerkve je uporabljena pri kipu sv. Florijana v glavnem oltarju.

leta 1846
prizidana zakristija

leta 1865
prizidan kor
leta 1899 – 1900
v ljubljanskem potresu leta 1895 je bila poškodovana tudi trzinska cerkev in v navedenih letih ponovno prezidana. Podaljšali so jo za sedanji kor, dobila pa je tudi današnjo novoromansko fasado – arhitekt Rupnik iz Ljubljane.

leta 1908
so postavljene nove orgle – Ivan Milavec iz Ljubljane

leta 1932
električna napeljava

leta 1976
pokoncilska prenova stavbe – odstranjeni obhajilna miza in prižnica, postavljen nov (začasni) oltar proti ljudstvu, katerega je poklonila župnija sv. Trojice iz Ljubljane.

leta 1984
pričetek obnove glavnega in stranskih oltarjev.

leta 1996
obnova klopi in seniranje notranjih sten.

4. O UMETNINAH V CERKVI SV. FLORIJANA
Morda res ne gre za izjemne umetnine, vendar obstaja dejstvo, da so v trzinski cerkvi dela nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov, in sicer: slovite ljubljanske kiparske delavnice, F. Jelovška, L. Layerja, M. Koželja, M. Bradaške stt. in ml. Ter J. Plečnika. Poleg tega pa je, kljub naporom strokovnjakov, v trzinski cerkvi še nekaj del, katerim še ni uspelo ugotoviti avtorja.

Izpostaviti velja naslednje umetnine:
– gotski kipec sv. Florijana iz prve cerkve, ki se nahaja v zakristiji, delo ljubljanske delavnice
– glavni oltar, pozni barok z elementi klasicizma; mojster ni znan
– baročna zakristijska omara
– antependij glavnega oltarja, slika na les F. Jelovška
– antependija stranskih oltarjev sv. Urbana in sv. Lenarta, slike na les zaenkrat še neznanega avtorja
– križev pot kranjskega mojstra Leopolda Layerja
– oltarna slika Križanega z Marijo in Janezom slikarja Jožeta Koželja
– misijonski križ in svetilka pred lurško Marijo mojstra Jožeta Plečnika
– atika oltarja v kapeli, Ana Samotretja (morda pa Marija z Detetom), verjetno Matija Bradaška st.
– na slavoloku predglavnim oltarjem je edina freska v trzinski cerkvi, in sicer Jožef in Marija molita h Kristusu Kralju; delo Matija Bradaške ml.

Omeniti pa velja še naslednje kipe in slike iz trzinske cerkve
– KIPE: sv Florijan, sv. Jakob, sv. Henrik, sv. Rok in sv. Boštjan (vsi v glavnem oltarju), Marijino kronanje, sv.  tefan in sv. Lovrenc (v atiki glavnega oltarja), sv. Urh, sv. Volbenk (levi stranski oltar), sv. Lovrenc in sv.  tefan (desni stranski oltar), sv. Frančišek Ksaverij, sv. Joahim in sv. Ana (voltarju kapele) ter Lurška Marija, Srce Jezusovo in sv. Jožef z Detetom (v kapeli);
– SLIKE: Srce Jezusovo (Borisov) in Brezmadežna (glavni oltar), sv. Urban (levi oltar), sv. Lenart (desni oltar) in sv. Frančišek Ksaverij (kapela).

Za vse navedeno velja, kjer ni imena mojstra, je le-ta neznan!

Cerkev sv. Florijana v Trzinu

Cerkev v Trzinu iz zraka (foto: Helivideo.si))